23. konferenca PAZU
Alma Mater Europaea – Lendavska 9, Murska Sobota
Petek, 28. november 2024, ob 11.00
Uvod
V okviru 23. konference Pomurske akademsko-znanstvene unije (PAZU) je bil 28. novembra izveden plenum z naslovom »Tehnološki potencial Pomurja«, ki je potekal v prostorih Alma Mater Europaea v Murski Soboti. Plenum je povezoval pom. akad. dr. Mitja Slavinec, predsednik PAZU, udeležili pa so se ga predstavniki znanstvenoraziskovalnih ustanov, bolnišničnega okolja ter gospodarstva.
Dogodek je bil izveden v sodelovanju s pomursko sekcijo Slovenian Business Cluba (SBC), snemala pa ga je televizija Idea TV za potrebe objave na spletni strani PAZU in pripravo oddaj »Po sledeh napredka«.
Namen plenuma je bil okrepiti povezovanje znanstvenega in gospodarskega okolja v Pomurju ter izpostaviti ključne priložnosti za tehnološki, inovacijski in kadrovski razvoj regije.
Izhodišča sodelujočih
1. pom. akad. dr. Alenka Kovačič – Splošna bolnišnica Murska Sobota
Dr. Kovačič Premuš je predstavila pregled raziskovalne dejavnosti in inovacij v biomedicinskem ter zdravstvenem sektorju Pomurja. Izpostavila je:
- visoko stopnjo pripravljenosti zdravstvenega osebja na vključevanje v klinične raziskave,
- rast potreb po digitalnih rešitvah v bolnišnični diagnostiki in terapiji,
- potencial za povezovanje z univerzami pri razvoju medicinskih tehnologij, telemedicine in obravnave kroničnih bolezni,
- vlogo zdravstvenega sistema kot pomembnega generatorja inovacij, tudi v sodelovanju z gospodarstvom (npr. razvoj medicinskih pripomočkov).
Poudarila je, da lahko preplet klinične prakse, raziskav in tehnoloških inovacij pomembno dvigne kakovost zdravstvenih storitev in prispeva k razvoju regije.
2. pom. akad. dr. Rebeka Rudolf – Znanstveno-inovacijsko središče Pomurje (ZIS)
Dr. Rudolf je predstavila delovanje ZIS Pomurje kot stičišča med raziskovalnimi institucijami, industrijo in inovacijskimi podporni sistemi. Izpostavila je:
- pomen strateškega povezovanja znanosti in tehnologije,
- vlogo centra pri pripravi projektov za gospodarstvo,
- podporo inovatorjem pri razvoju in komercializaciji njihovih rešitev,
- pomen internacionalizacije in vključevanja v evropske inovacijske mreže.
Ocenila je, da ima Pomurje ob ustrezni koordinaciji velike možnosti za prehod v regijo naprednih tehnologij in inovacij.
3. dr. Simon Rečnik – Sandoz / Lek
Dr. Rečnik je predstavil primer dobre prakse podjetja Lek/Sandoz v Pomurju. Poudaril je:
- stalne investicije v posodobitev proizvodnje,
- ustvarjanje visokokvalificiranih delovnih mest,
- uporabo najnaprednejših farmacevtskih tehnologij,
- sodelovanje z lokalnimi izobraževalnimi institucijami,
- izobraževanje kadrov in prenos znanj v regijo.
Razvoj podjetja je pokazal, da lahko globalna podjetja uspešno vlagajo v Pomurje, če obstaja ustrezen inovacijski in kadrovski ekosistem.
4. Renato Pahor – direktor Virs d.o.o., SBC
Renato Pahor je predstavil dosežke podjetja Virs, zlasti na področju digitalizacije industrijskih procesov, robotike in uvajanja naprednih proizvodnih tehnologij. Izpostavil je:
- podporo start-upom preko SBC,
- pomembnost širitve digitalnih kompetenc,
- priložnosti za implementacijo industrije 4.0 v lokalna podjetja,
- vlogo tehnoloških podjetij pri dvigu konkurenčnosti regije.
Poudaril je, da lahko prav digitalizacija in avtomatizacija postaneta motor razvoja Pomurja.
5. Boštjan Kampuš – direktor Tokam d.o.o., SBC
G. Kampuš je predstavil pristope podjetja Tokam k avtomatizaciji, digitalnemu načrtovanju in trajnostni proizvodnji. Izpostavil je:
- pomen energetske učinkovitosti in zelenih tehnologij,
- uporabo naprednih orodij za optimizacijo proizvodnje,
- nujnost dolgoročne vizije za prehod v trajnostno industrijo,
- regijske priložnosti v razvoju tehnološko naprednih proizvodnih verig.
Poudaril je, da podjetja v Pomurju že izvajajo projekte, ki dokazujejo, da se regija lahko profilira kot območje napredne in trajnostne industrije.
2. Dobre prakse in izzivi
Kot glavne izzive so izpostavili:
- pomanjkanje visoko usposobljenega tehničnega kadra,
- premalo spodbud za sodelovanje med podjetji in raziskovalnimi ustanovami,
- administrativne ovire pri prijavah na projekte,
- potrebo po izboljšanju promocije regije kot tehnološkega okolja.
Med strategijami za naprej so poudarili:
- spodbujanje skupnih razvojnih projektov,
- aktivno vključevanje lokalnih skupnosti,
- krepitev tehniškega izobraževanja,
- privabljanje kadrov in podjetij z dodano vrednostjo.
Sklep
Plenum Tehnološki potencial Pomurja je potrdil, da ima regija izrazit razvojni potencial na področjih naprednih tehnologij, digitalizacije, trajnostne industrije in biomedicine. Udeleženci so se strinjali, da je ključ do uspeha v povezanem inovacijskem ekosistemu, ki vključuje podjetja, raziskovalne institucije, bolnišnice in lokalno skupnost.
Sprejete pobude predstavljajo pomembno podlago za nadaljnje strateško načrtovanje, pripravo projektov in okrepitev konkurenčnosti Pomurja.
