akad. pom. akad. dr. Dragica Turnšek ***
Znanstvena veda: Naravoslovje
Znanstveno področje: Geologija
E-pošta:
Zaposlitev: Upokojena
Bibliografija:
Osebna bibliografija COBISS
Univerzitetna izobrazba:
Doktorirala leta 1964 na Naravoslovni fakulteti Univerze v Ljubljani s tezo "Hidrozojska favna iz zgornjejurskih skladov na Dolenjskem, Notranjskem in Primorskem". Diplomirala leta 1958 na Naravoslovni fakulteti Univerze v Ljubljani.
Področje raziskovanja in pedagoškega delovanja:
Njeno raziskovalno in znanstveno delo so bile paleontološke raziskave. Začela je s terenskim delom pri izdelavi geološke karte Slovenije, prve paleontološke študije pa obravnavajo jurske alge in velike tintinine. Pozneje se je specializirala za študij stromatoporoidov in koral, ki so v Sloveniji zelo pogoste, izredno občutljive na okolje in so pomembni pokazatelji življenjskega okolja. V glavnem je raziskovala mezozojske oblike, delno tudi paleozojske in terciarne. S fosili je natančno določila stratigrafsko starost nahajališč: devon, karnij, norij, retij, domerij, pliensbachij, oksfordij, kimmeridgij, barremij, aptij, albij, santonij, kampanij in paleocen.
Znanstvena veda: Naravoslovje
Znanstveno področje: Geologija
E-pošta:
Zaposlitev: Upokojena
Bibliografija:
Osebna bibliografija COBISS
Univerzitetna izobrazba:
Doktorirala leta 1964 na Naravoslovni fakulteti Univerze v Ljubljani s tezo "Hidrozojska favna iz zgornjejurskih skladov na Dolenjskem, Notranjskem in Primorskem". Diplomirala leta 1958 na Naravoslovni fakulteti Univerze v Ljubljani.
Področje raziskovanja in pedagoškega delovanja:
Njeno raziskovalno in znanstveno delo so bile paleontološke raziskave. Začela je s terenskim delom pri izdelavi geološke karte Slovenije, prve paleontološke študije pa obravnavajo jurske alge in velike tintinine. Pozneje se je specializirala za študij stromatoporoidov in koral, ki so v Sloveniji zelo pogoste, izredno občutljive na okolje in so pomembni pokazatelji življenjskega okolja. V glavnem je raziskovala mezozojske oblike, delno tudi paleozojske in terciarne. S fosili je natančno določila stratigrafsko starost nahajališč: devon, karnij, norij, retij, domerij, pliensbachij, oksfordij, kimmeridgij, barremij, aptij, albij, santonij, kampanij in paleocen.