Častni član PAZU

nas_pogovor_1

Častni član PAZU akad. pom. akad. dr. Anton Vratuša (1915 – 2017)

Akademik, pomurski akademik dr. Anton Vratuša je med prvimi podprl ustanovitev Pomurske akademsko znanstvene unije PAZU in je ves čas bil tudi eden naših najbolj aktivnih članov. S svojim delom, vztrajnostjo, ugledom in izjemnim prispevkom, si je takoj zagotovil posebno mesto v PAZU. Nesporna sta vsebinski pomen in aktualnost njegovih vsakoletnih prispevkov na konferencah, s katerimi je prisotne navdihoval s svetovljanstvom, odličnostjo in analitičnim pogledom na svet. S človeško toplino nas je živo popeljal skozi dogodke naše novejše zgodovine z vodilom za našo pot v prihodnost. S stalno prisotnostjo in izjemno akademsko avtoriteto, je zagotavljal prireditvam Pomurske akademije poseben pomen in status, kar je prav gotovo marsikoga dodatno motiviralo, da se nam je pridružil.

Akademik Vratuša je bil tesno povezan z Mursko Soboto saj je v svojih mladih letih tukaj obiskoval gimnazijo na katero je imel lepe spomine. V njegovih aktivnostih se je nenehno zrcalila naklonjenost razvoju Murske Sobote in pomurske regije. Čeprav je živel izven Pomurja, je preko dogodkov v organizaciji PAZU, Mestne občine MS in drugih, redno in aktivno sodeloval z rodnim okoljem ter pomembno prispeval k razvoju regije.

Bil nam je vzor, ker ne samo, da je vedno imel polno načrtov, ampak jih je tudi ves čas uresničeval. Kot pravimo, je: »sigdar tkal na več statvaj naidnouk«.

Akademik, pom. akad. dr. Anton Vratuša je bil velika osebnost, ki se je zaradi svoje skromnosti, pokončnosti in izjemnih značajskih vrlin, vtisnil sogovorniku v trajni spomin in ga je intelektualno obogatil. Ni bil le velik znanstvenik, ampak tudi Človek. Prvih ni tako malo, združeni pa so redki. Ker je ima njegov prispevek pri razvoju in delu Pomurske akademije neprecenljivo vrednost in pomen, mu je bil leta 2015 ob njegovi stoletnici v znak spoštovanja njegovi izjemni osebnosti in ustvarjalnosti podeljen naziv »ČASTNI ČLAN POMURKSE AKADEMIJE PAZU«.

Akademik Vratuša je bil nosilec partizanske spomenice 1941. Bil je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), večkratni častni doktor, profesor, pisec. Imel je bogate diplomatske izkušnje in poznavanje mednarodnih odnosov. Bil je politik, svetovljan in borec za mir, razumevanje, miroljubno sodelovanje med narodi ter državami in za pravični svet brez krivic. Neumorno si je prizadeval za obstoj in identiteto slovenskega naroda ter razvoj Slovenije. Med drugim je bil med ustanovitelji in voditelji Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija in starosta ter zelo aktiven častni član Pomurske akademije. Tesno je bil povezan z domačim okoljem. Za svoje delo je prejel številna odlikovanja in priznanja.

V slovensko javnost in na kulturno sceno je stopil leta 1935 z zapisom v Kleklovih Novinah Slovenske krajine kot dijak šestega razreda gimnazije v Ljubljani. Do doktorata iz slovenskega jezika in primerjalne književnosti leta 1941 na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je objavil več deset jezikoslovnih, leposlovnih in literarnozgodovinskih del. Po vojni se je moral preusmeriti na druga področja in se je lahko k slavistiki vračal le občasno. Nazadnje leta 2005 z razpravama O jeziku Mikloša Küzmiča in Prekmurska narečna slovstvena ustvarjalnost.